Življenjsko dobo določa proizvajalec sam.
Evropska direktiva EU directive 89/686/EEC v svojem Annex-u II, ki je osnova za vso osebno zaščito v evropski uniji (in je tudi temelj za standard EN469:20015, ki opredeljuje gasilske intervencijske obleke), da mora zaščitna obleka zagotavljati ustrezno zaščito pred riziki, katerim je namenjena. Nivoji in razredi zaščite so opredeljeni tudi v ločenih standardih delovne zaščite, vendar vsak naj bi sledil optimalnim nivojem in razredom zaščite, ki jih opredeljuje, kar pomeni, da direktiva napotuje k temu, da naj bi vsak uporabnik stremel k temu, da ima najboljšo možno zaščito pri svojem delu.
Vsi se zavedamo, da razvoj teče ves čas, zaradi česar je zagotovitev najboljše možne zaščite težko dosegati. Zaradi tega so se strokovnjaki znotraj vertikalnih in horizontalnih teles znotraj evropskih komisij za standardizacijo uskladili in sprejeli odločitev, da naj bi se osebna zaščitna oprema menjala v roku 10 let. Iz tega sledi, da imajo oblačila maksimalno 10 let življenjske dobe.
To ne pomeni, da so starejša oblačila neustrezna, veliko uporabnikov uporablja oblačila, ki so starejša od 10 let, vendar obstaja verjetnost, da ne zagotavljajo optimalne zaščite pri delu. Pri tem moramo upoštevati, da gre v primeru EU za smernico, da življenjsko dobo oblačil določajo proizvajalci sami, ter, da je zelo odvisno od uporabnika samega, v kakšnem stanju je obleka, saj je leta lahko po 1 dnevu neuporabna ali pa po 15 letih v vrhunski kondiciji.
