Pri izbiri gasilske zaščitne čelade ni prostora za kompromise. Čelada je eden ključnih elementov osebne zaščitne opreme, saj mora gasilca zaščititi pred udarci, prebojem, vročino, plameni, padajočimi delci in drugimi nevarnostmi, ki se razlikujejo glede na vrsto intervencije. Prav zato v Sloveniji pri nabavi in uporabi gasilskih čelad sledimo evropskim standardom, ki so prevzeti kot slovenske izdaje SIST EN.
V praksi se pri operativnem gasilstvu najpogosteje srečamo s tremi glavnimi standardi:
- SIST EN 443 za notranje požare v stavbah,
- SIST EN 16471 za požare v naravi in
- SIST EN 16473 za tehnično reševanje.
Poleg teh sta v določenih nišnih primerih pomembna še EN 12492 za višinsko reševanje ter EN 397 za industrijsko uporabo.
Ključno vprašanje za gasilske enote, občine in druge naročnike pa je: katera čelada je primerna za kateri scenarij?
SIST EN 443: standard za najzahtevnejše pogoje
Standard SIST EN 443 predstavlja osnovo za čelade, namenjene gašenju v stavbah in drugih zgradbah. Gre za najbolj zahteven standard med gasilskimi čeladami, saj mora čelada hkrati zagotavljati visoko mehansko in visoko termično zaščito.
To pomeni, da mora prenesti močne udarce, zaščititi pred prebojem, vzdržati izpostavljenost žareči toploti, plamenom in celo kapljanju staljenih materialov. Med pomembnejšimi zahtevami so omejitev prepuščene sile pri udarcu na največ 15 kN, natančno določeni kriteriji za lateralno stiskanje ter zahteva, da zadrževalni sistem oziroma bradni pas zdrži obremenitev med 500 in 1000 N.
V praksi to pomeni, da je čelada po standardu EN 443 najbolj primerna za notranje požare, industrijske objekte, kletne požare, zahtevne dimniške intervencije in druge situacije, kjer se mehanske obremenitve prepletajo z intenzivno toploto. Takšne čelade so običajno robustnejše, bolj zaprte, bolje ščitijo obraz, vrat in glavo ter so pogosto zasnovane za dobro kompatibilnost z izolirnimi dihalnimi aparati, maskami, vizirji in komunikacijskimi sistemi.
Njihova slabost je predvsem večja masa in manj zračna konstrukcija, kar lahko pri dolgotrajnih poletnih intervencijah povzroča več toplotnega stresa.
V naši ponudbi najdete štiri čelade, ki ustrezajo standardu SIST EN 443:
- Gasilska čelada MSA GALLET F1 XF
- Gasilska čelada Casco PF 1000 Extreme
- Gasilska čelada Casco PF 1000 R
- Gasilska čelada Casco PF 112 Extreme
SIST EN 16471: kadar je prioriteta delo v vročini in na terenu
Za požare v naravi, gozdne požare, požare na travnikih in dolgotrajna posredovanja na odprtem terenu je bil razvit standard SIST EN 16471. Ta je nastal kot odgovor na potrebo po lažjih, udobnejših in bolj zračnih čeladah, ki gasilcu omogočajo daljše delo v vročem okolju, ne da bi pri tem izgubil osnovno zaščito.
Standard ohranja pomembne mehanske zahteve, vendar so te prilagojene naravi tveganj v takšnem okolju. Tipične vrednosti vključujejo udarce 50 J na kroni in 25 J na strani, pri čemer prepuščena sila ne sme preseči 5 kN. Penetracijski test se izvaja pri 30 J, brez dovoljenega stika z glavo oziroma testnim blokom. Pomembna je tudi zahteva glede toplotnega stresa: temperatura v notranjosti čelade se med cikli segrevanja ne sme povečati za več kot 25 °C.
Čelade po EN 16471 so zato lažje, bolj zračne in bolj primerne za dolgotrajno delo v vročini. So odlična izbira za gozdne in travniške požare in vse situacije, kjer je potrebno veliko gibanja, vzdržljivosti in dobra preglednost. Niso pa namenjene zamenjavi čelad EN 443 pri notranjih požarih, saj ne pokrivajo celotnega spektra tveganj, ki jih prinašajo zaprti prostori.
SIST EN 16473: prava izbira za tehnično reševanje
Ko govorimo o prometnih nesrečah, ruševinah, naravnih nesrečah, intervencijah v urbanem iskanju in reševanju ter delu v bližini elektrike ali kemičnih nevarnosti, pride v ospredje standard SIST EN 16473. Ta je namenjen čeladam za tehnično reševanje, kjer prevladujejo mehanske nevarnosti, ostri robovi, ruševine, padajoči predmeti in druge fizične obremenitve.
Tudi pri tem standardu so zahteve za udarce postavljene na 50 J na kroni in 25 J lateralno, s pragom do 5 kN, penetracija pa poteka pri 30 J. Poleg tega standard vključuje še kriterije za lateralno stiskanje, električne lastnosti, odpornost na določene kemične vplive in kondicioniranje v mokrem okolju.
V praksi so čelade po EN 16473 pogosto zasnovane kot sodobne reševalne platforme. Omogočajo pritrditev svetilke, zaščite sluha, očal, vizirjev in komunikacijskih sistemov. Zaradi tega so zelo primerne za gasilske enote, ki poleg gašenja pogosto izvajajo prometno tehnične intervencije, delo v ruševinah ali specialna reševanja.
V naši ponudbi najdete naslednje čelade, ki ustrezajo standardoma SIST EN 16471 in SIST EN 16473:
Zakaj EN 397 in EN 12492 nista splošna gasilska standarda?
V razpravah o zaščitnih čeladah se pogosto omenjata tudi standarda EN 397 in EN 12492, vendar je njuna uporaba v gasilstvu omejena na specifične naloge.
EN 397 je standard za industrijske varovalne čelade. Njegova logika je drugačna kot pri gasilskih čeladah, predvsem pri zadrževalnem sistemu. Bradni pas se mora pri tem standardu odpeti že pri sili med 150 in 250 N, saj je cilj preprečiti zadušitev, če bi se čelada kje zataknila. To pa je v neposrednem nasprotju z gasilskimi standardi, kjer mora pas zdržati 500–1000 N, da čelada med intervencijo ne pade z glave. Zato EN 397 ni primeren kot operativni standard za večino gasilskih intervencij.
EN 12492 pa je standard za planinske in plezalne čelade. V gasilstvu je uporaben predvsem pri višinskem reševanju in delu na vrvi, kjer je pomembno, da čelada ostane stabilna na glavi tudi pri padcu ali prevračanju. Takšna čelada je lahko smiselna dopolnitev pri specialnih enotah, ni pa ustrezna zamenjava za čelado EN 443 pri notranjih požarih.
Ena večstandardna čelada ali dve specializirani čeladi?
To je eno najpogostejših vprašanj pri nabavi. Danes so na trgu na voljo tudi večstandardne čelade, ki združujejo na primer EN 443, EN 16471 in EN 16473. Takšna rešitev je smiselna za enote, ki želijo poenostaviti logistiko, usposabljanje in vzdrževanje opreme.
Po drugi strani pa praksa pogosto pokaže, da je sistem dveh čelad operativno boljši. Ena čelada po EN 443 za notranje požare in ena lažja čelada po EN 16471 ali EN 16473 za delo na terenu lahko bistveno zmanjša utrujenost, poveča udobje in izboljša učinkovitost gasilca. Še posebej pri dolgih poletnih intervencijah v naravi se razlika v masi, zračnosti in ergonomiji zelo hitro pokaže.
Kaj preveriti pri nabavi gasilske čelade?
Pri nabavi ni dovolj, da je na izdelku naveden samo standard. Vedno je smiselno preveriti tudi širši kontekst uporabe čelade.
Pomembni so:
- skladnost z ustreznim standardom glede na scenarij uporabe,
- uradna EU izjava o skladnosti,
- kompatibilnost z izolirnim dihalnim aparatom, masko, vizirjem in komunikacijo,
- vrsta in trdnost zadrževalnega sistema,
- možnosti vzdrževanja, čiščenja in servisiranja,
- jasna pravila za preglede in zamenjavo po močnem udarcu ali večjih toplotnih obremenitvah.
Zaključek
Izbira gasilske zaščitne čelade mora biti vedno povezana s scenarijem uporabe. SIST EN 443 ostaja ključni standard za notranje požare in najzahtevnejše operativne razmere. SIST EN 16471 je najboljša izbira za požare v naravi in dolgotrajno delo v vročini. SIST EN 16473 pa je logična rešitev za tehnično reševanje, prometne nesreče in delo v ruševinah.
Dobra praksa za slovenske gasilske enote je zato scenarijsko upravljanje portfelja čelad. Namesto iskanja univerzalne rešitve je pogosto bolj smiselno razmišljati o pravilni kombinaciji opreme, ki gasilcu v vsakem okolju zagotovi najboljšo možno zaščito, udobje in funkcionalnost.
V podjetju Gamat d.o.o. verjamemo, da je kakovostna zaščitna oprema rezultat premišljene izbire. Prava čelada ni samo kos opreme, ampak pomemben del varnosti, učinkovitosti in zaupanja na intervenciji.
